Rek o prednosti kvalitete pred kvantiteto zagotovo velja tudi za vrtove in druge zelene površine. V življenju vedno stremimo k večjemu, kar pa ne pomeni, da tudi k boljšemu. In naj takoj dodam, da je lepota, hudič in vse ostalo, v detajlih. Na te pa se lahko osredotočimo le, če nismo obremenjeni s preobsežnostjo vrtov. Na prvi pogled majhne in preproste stvari dobijo svojo vsebino in globino z detajli. Vse to pa prinese večplastnost in poglobljeno zgodbo v prostoru ter kvalitetno bivanjsko in doživljajsko izkušnjo vrtov. Pustimo ob strani kvadraturo, majhnih vrtov ni. Zaželeno je, da se vrtove meri po kvaliteti zasnove in izvedbe, ne pa po površini. Tudi velik vrt je lahko „majhen“, če je slabo zasnovan in površno izgrajen. Pomembna je izkušnja in občutek, ki ga dobimo ob bivanju in obiskovanju vrta, ter njegovi uporabnosti in potrebnih vlogah, ki naj jih odigra v prostoru.
Na splošno velja, da je po površini manjše vrtove težje dobro oblikovati kot večje. Še vedno slišim besede mojstra vrtov na pripravljalnem seminarju za Chelsea Flower Show: „Oblikovalci z manjšimi vrtovi, ne mislite, da bo vaše delo lažje in ga bo manj. Ravno nasprotno, imeli boste več dela kot z večjimi vrtovi in zaradi manjših površin se bo ocenjevalna komisija posvetila vsem podrobnostim...“
Ko gradimo iz malega veliko, potrebujemo trdne temelje. V oblikovanju malih vrtov je to kvalitetna oblikovna zasnova. Pazljivo moramo postaviti grajene elemente kot so potke, terase, oporni zidovi, ter strukturne zelene elemente kot so žive meje in nasadi zimzelenih rastlin. Z njihovo postavitvijo ustvarimo okostje vrta, določimo smeri gibanja, postanka in usmerjamo poglede. Vse našteto je pomembno zato, da optično in doživljajsko vrt povečamo. Vijugaste linije popeljejo naše oko za dlje časa po vrtu kot ravna kratka linija, ki se hitro konča na robu. Vijugasta potka nas dlje časa vodi po vrtu in ustvari več možnosti za opazovanje in hojo, posledično začutimo, da je vrt večji. Prostor lahko tudi razdelimo na dve ali več enot, optično se vrt sicer zmanjša, pri raziskovanju in bivanju pa dobimo občutek, da je vrt večji in skriva več kot pričakujemo. Še bolj učinkovita metoda razdeljevanja je ustvarjanje različnih višin. Nizki oporni zidovi, dvignjene terase, okrasni lonci in rastline različnih višin, poglobljena področja z vodnimi ali peščenimi motivi do katerih pelje krožno stopnišče, bodo dodobra razgibali vrt in ga naredili še bolj zanimivega. Ko se gre za detajle moramo vedeti, da je priporočljivo razviti in oblikovati prav vsak košček prostora. Poleg tlem, se posvečamo tudi vertikalnim površinam kot so ograje in zidovi hiš. Naj bodo lični in trpežni, kajti velikokrat ne bo možnosti zastiranja z rastlinami. Tukaj pa pride v veljavo iskanje rešitev in potem preboj ter inovacije. Zidovi in ograje v manjših vrtovih so lahko zelene stene, prilagoditev in inovacija, ki ne bi zaživela brez njih. Zelena stena je večnamenski element, je zelenje, je stena za zastiranje pogleda, je razmejitev in struktura. Večnamenskost je v majhnih vrtovih pogost in dobrodošel pojav, je oblikovanje prežeto z novitetami. Visoke okrasne grede so hkrati oporni zid in z lesenim robom tudi klopca, široke stopnice so hkrati tudi platforma za okrasne lonce z rastlinami, sedalo lesene klopce pa je hkrati pokrov manjše vrtne shrambe in tako, večnamensko, naprej. Ob vsem tem pa pazimo na oblikovno enotnost, na skladnost barv, vzorcev in materialov med seboj in tudi z ožjo okolico. Velja pa tudi, da naj bo zasnova enostavna, z nekaj močnimi elementi in detajli in ne preobremenjena z različnimi slogi in preštevilnimi vrtnimi elementi.
Kljub vsemu se ne smemo bati razmišljanja na veliko. Tudi manjši vrt lahko vsebuje en močen element, ki ustvarja močno prisotnost. Skulptura človeške velikosti, večja rastlina eksotičnega videza ali stenski slap bodo k celotni zgodbi prispevali piko na i.
Osnovno pravilo je, da rastline, ki zrastejo preko zmožnosti prostora, ne sodijo v majhen vrt. Izogibamo se parkovnim drevesom in hitro rastočim grmovnicam. Izbira še vedno ostaja bogata, na voljo imamo ogromno primernih vrst in sort. Toda previdno, obširen asortiment in natlačenost prostora z rastlinami, bodo le še poudarili majhnost vrta. Prevlada naj zmernost, s skrbno izbiro rastlin in željenim efektom.
Da vrta ne izgubimo v času mirovanja, naj vsebuje nekaj zimzelenih rastlin, ki delujejo kot strukturni element, povezujoč vrt skupaj. Ne pozabimo na sezonsko zanimivost kot so čebulnice, okrasne rastline po vejah in lubju, jesensko barvito listje in poletno cvetje. Izbor rastlin obdržimo na minimumu, ob skrbnem izboru ne bo efekt nič manjši. Tehnika ponavljanja rastlin in rastlinskih shem bo ustvarila vtis enotnosti, obenem pa nam bo omogočila zasaditev večjega števila rastlin, brez občutka, da je vrt natlačen. Držimo se svetlih in ne uporabljajmo več kot treh različnih barv. Vtis bo še močnejši, če uporabljamo sorodne tone. Prostor lahko optično povečamo, če sadimo rastline s temnimi barvami in izrazitimi teksturami v ospredju in večjo skupino s svetlejšimi barvami in nežnejšimi teksturami v ozadju.
Nekaj desetletij in tudi stoletij nazaj so bili vrtovi iz oči današnjega gledanja ogromni. Povzdigovali so okolice palač, posestev, mestnih vil in javnih objektov. Zdaj je čas vse manjših, številno navzočih vrtov. Množičnost je sprožila silovit razvoj vrtne kulture, z oblikovanjem na vse manjših prostorih in na nenavadnih lokacijah kot so strehe, terase, atriji, pred hišni in ob hišni vrtovi, ter vrtovi mestnih vrstnih hiš. Oblikovanje manjših vrtov je zahtevno, posledično smo prisiljeni poiskati inovativne rešitve, uporabljati nove tehnike, materiale in rastline, ob tem pa se seveda posvečati detajlom. Posledično najbolj koristimo sebi kot uporabniku, razvijemo potencial prostora in potisnemo vrtno kulturo naprej v prihodnost.
Stari mojster z Otoka je imel prav. Naš manjši eksponat nas je dodobra namučil in vzel nepredstavljivo veliko časa posvečanju detajlom v projektantski in izvedbeni fazi. Majhnost je lahko tudi prednost, kajti v nasprotju z velikim moramo biti veliko bolj iznajdljivi. Ob tem pa izpolnjujoči rezultati in presežki ne izostanejo.
Bivališča z otroki so polna življenja, kjer vlada neka druga energija, tudi če smo samo z vnuki na obisku. Nasprotno velja, da so hiše brez otrok nekoliko prazne, brez prave barve in dinamike.
Popularizacija strešnih vrtov je v zadnjih letih očitna. Sodobna arhitektura, trend zelene arhitekture, ter na splošno nove tehnike oblikovanja vrtov, so močno razširila strešne vrtove v našo zavest in marsikje tudi udejanile na terenu.
Rek o prednosti kvalitete pred kvantiteto zagotovo velja tudi za vrtove in druge zelene površine. V življenju vedno stremimo k večjemu, kar pa ne pomeni, da tudi k boljšemu. In naj takoj dodam, da je lepota, hudič in vse ostalo, v detajlih.
Partnerji nam zaupajo, ker vedno najdemo prijazne, intuitivne in strateške rešitve za končnega uporabnika. Dobrodošli, da vas navdušimo.